modrin_logotip

Spet skupaj in naravnost na Bizeljsko

Dolgo, predolgo je trajalo, da smo se spet lahko zbrali v večjem številu, varno sedli na avtobus in se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Že(l)jni druženja in spoznavanja novega, zato je bilo ravno prav, da je bil naš prvi cilj Bizeljsko, vzhodna mejna slovenska pokrajina, ki že od rimskih časov slovi po dobrem vinu.

Naša prva postojanka je bila domačija Najger, v kateri nas je lastnica popeljala v eno najznamenitejših repnic na Bizeljskem, pravo malo podzemno mesto, ki so ga njeni predniki izdolbli v peščene in lapornate usedline nekdanjega Panonskega morja. Nekdaj so te bizeljske posebnosti imeli pri številnih domačijah in jih uporabljali za shranjevanje živil, danes pa so zaradi stalne vlage in temperature zelo primerne tudi kot kleti za dobro kapljico, kar smo se lahko prepričali že takoj pri naši gostiteljici Aljoški.

Sledil je obisk cerkve sv. Lovrenca na Bizeljskem, znameniti tudi po tem, da je tu nekdaj tu kot kaplan služboval blaženi Anton Martin Slomšek. Lokalnim prebivalcem se je priljubil kot dober pridigar in pisec pesmi, ki so danes že ponarodele, a ker se ni priljubil župnijski kuharici, ga je po dveh letih službovanje odneslo drugam. K sreči sedanji župnik Vlado Leskovar nima takih težav in je s svojo odprtostjo, humorjem in povezanostjo s prebivalci že prava bizeljska maskota.

Na naslednjem odseku ture nas je prevzela lokalna vodnica in kmetica leta 2015 gospa Lea Babič, nam razkazala lokalne vasi in povedala nekaj o zgodovini kraja. Na domačiji Babič smo si ogledali zbirko več kot tisoč majolk z vsega sveta, ki jih zbira že več kot 20 let, poskusili njihovo odlično vino in slastni ajdov kolač, ki ga peče gospa Lea (tudi zanj je osvojila številna priznanja) ter se podprli z novim odmerkom prečudovitih razgledov in buteljk za domov.

Ker vino vreče ne drži pokonci, smo skočili z gričkov nazaj na ravnino, v gostilno Kocjan. Tu so nas nahranili za dva dni nazaj in dva dni naprej, da smo zmogli še zadnji del naše vinske ture: obisk pri kralju slovenskih penin Isteniču. Prijetno zamehurčkani in nadvse veseli, da smo končno lahko skupaj preživeli tako čudovit dan, smo se zadovoljno odkotalili proti domu, seveda smo volan tudi tokrat prepustili našemu sijajnemu Elviru. Pa kmalu spet naprej!

Album s slikami je na voljo na tej povezavi.

Še nekaj zanimivosti:

Bizeljanka/Bizeljan — prebivalka/prebivalec Bizeljskega; bizeljčan — vrsta vina
V steklenici dobre penine je 40 milijonov mehurčkov.